Zgodovina



Zgodovina kranjske klobase


Kranjska klobasa se je razvila še v času avstro-ogrske monarhije, z začetka 19. stoletja. Izvira z območja Gorenjske, od koder se je prek osrednje Slovenije razširila po Sloveniji. Kronisti stare Ljubljane jo omenjajo kot sestavni del menija ob svečanih in pomembnih dogodkih. V Trzinu je delovalo veliko število mesarjev, ki so zalagali tržišče s kranjskimi klobasami vse do Dunaja.

O njenem slovesu pove veliko anekdota s cesarjem Francem Jožefom:

Nekoč se je s kočijo peljal z Dunaja proti Trstu. Ustavil se je v vasi Naklo pri Kranju v znani furmanski gostilni Marinšek ob deželni cesti. Želel se je okrepčati in povprašal je gostilničarja, kaj mu lahko ponudi. "Imamo le navadne hišne klobase in nič drugega," je odgovoril cesarju. Cesar je naročil klobaso in ko jo je pokusil, je navdušeno dejal: "To pa ni navadna, ampak kranjska klobasa!"
Ena najstarejših pisnih omemb kranjske klobase je bila v kuharski knjigi “Süddeutche Küche” Katharine Prato leta 1896.Govori o načinu kuhanja. Najstarejše navodilo za izdelavo in pripravo kranjske klobase pa je bilo objavljeno leta 1912 v šesti izdaji “Slovenske kuharice” Felicite Kalinšek.

Slovenci so jo med izseljevanjem ponesli v svet in jo naredili za svetovno prepoznavno. V germanskem svetu jo poznajo pod imenom krainer würst, v angloameriškem pa kot kransky sausage.

Kranjska klobasa je bila tudi še v vesolju, ko jo je astronavtka s slovenskimi koreninami vzela s seboj na pot.